Zavržena hrana

V Sloveniji vsak prebivalec v povprečju zavrže 82 kg hrane letno.

 

Višek nastane zaradi preveč pridelane, kupljene ali skuhane hrane, ki jo odvržemo v zabojnike za odpadke, na kompost ali celo v kanalizacijo. To je zaskrbljujoč podatek, ob katerem bi morali resno razmisliti o našem odnosu do hrane, če upoštevamo, da je na svetu še vedno vsak dan lačnih več kot 800 milijonov prebivalcev.

 

"

Vsa ta zavržena hrana ne pomeni le izgubljene priložnosti za zmanjšanje lakote, ampak tudi občutno škoduje okolju. Večina je namreč konča na odlagališčih, kjer gnije in tako povzroča sproščanje metana, pomembnega toplogrednega plina, ki ima dvajsetkrat večjo sposobnost zadrževanja toplote kot ogljikov dioksid.  

 

 

Glavni vzroki so slabosti v verigi od proizvodnje do porabe, od slabega skladiščenja in infrastrukture, zastarelih tehnologij pridelave, težav z dostopom do trga do naravnih nesreč. Eden od pomembnih vzrokov je tudi ta, da ljudje hrano zavržemo, ker ji je pretekel rok trajanja oz. uporabe. Med zavrženo hrano je največ kruha, sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. 

 

In prav tu vsak od nas s svojim ravnanjem lahko prispeva k izboljšanju stanja. Najpomembnejše je, da:

  • kupujemo toliko hrane, kot je lahko porabimo (v času roka trajanja oz. uporabe);
  • načrtujemo obroke, tako po številu kot količini;
  • gremo v trgovino s seznamom manjkajočih stvari, ki se ga poskušamo čim bolj držati;
  • uporabljamo zamrzovalnik, v katerega lahko shranjujemo hrano ali njene sestavine, ki bi jih sicer zavrgli. 

 

 

V letošnjem letu je  Evropski teden zmanjševanja odpadkov posvečen zmanjševanju količine zavržene hrane. Zato komunalna podjetja po Sloveniji v okviru pobude Skupaj za boljšo družbo na različne načine opozarjamo na prevelike količine odvržene hrane in si prizadevamo spodbujati trajnostno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov.

Cilja pobude sta:

  • spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov, vnovično uporabo in odgovorno potrošnjo (stvari uporabimo večkrat), 
  • ohranjati vodne vire in prebivalce spodbujati k pitju vode iz pipe (voda iz pipe). 

 

Tudi v občinah Bled in Gorje se količina biorazgradljivih odpadkov povečuje iz leta v leto. Leta 2011 jih je bilo 103.836 kg, leta 2012 že 253.630 kg, lani pa že 312.916 kg. S tem se je povečala tudi količina zavržene hrane.

 

tabla zavrzena hrana 86 kg

 

Pobuda Skupaj za boljšo družbo je nastala pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, pridružila pa se ji je tudi Infrastruktura Bled d.o.o., ker nam ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Naš glavni cilj je prispevati k boljši družbi, odgovornejšemu ravnanju in spremembam na bolje za vse nas.

 

 

"
Na vrh