Svet brez plastičnih vrečk

Mednarodni dan brez plasticnih vreck 2015 

Akcija Svet brez plastičnih vrečk je bila zelo uspešna, zato se bi zahvalili  vsem občanom, ki ste pripomogli k čistejšemu okolju. Ne le da smo v enem dopoldnevu razdelili več skoraj 350 vrečk iz blaga, zbrali smo več kot 2 m3 plastičnih vrečk, še posebej pa nas veseli, da ste jih mnogi prinesli res veliko število, v Ribnem smo prejeli 180 vrečk od enega samega gospodinjstva.

 

Upamo, da vam bodo vrečke iz blaga dobro in dolgo služile.

 

V okviru iniciative Svet brez vrečk, ki si prizadeva za drastično zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo, je 3. julij svetovni dan brez vrečk. V ta namen so aprila letos evropski poslanci glasovali za zakonodajo, ki zahteva 80-odstotno zmanjšanje uporabe najbolj razširjenih tankih plastičnih vrečk do leta 2019.

 

Plastične vrečke za razgradnjo potrebujejo več kot 100 let, najbolj nevarne pa so v morju, kjer zaradi svoje podobnosti meduzam neposredno ogrožajo morske živali, ki jih zaradi tega zamenjujejo za hrano. Ko plastika pride v prehransko verigo živali, se pojavi tudi v naši – kar gre v morje, preide tudi v živali in na koncu na naše krožnike.

 

A plastične vrečke nas ne ogrožajo le v morju, pač pa tudi na kopnem. Med počasnim razkrajanjem, pri čemer nastajajo vedno manjši delci, ki vsebujejo strupene kemikalije, te pronicajo v zemljo in onesnažujejo našo pitno vodo ter rodovitno zemljo.

 

Po podatkih ameriške agencije za varstvo okolja vsako leto odvržemo med 500 in 1000 milijard plastičnih vrečk. V okviru programa Združenih narodov za okolje (Unep) so ocenili, da na vsaki kvadratni milji oceana plava približno 46.000 delov plastike in da kar 70 odstotkov smeti potone na dno oceana.

 Plastične vrečke, meduza, želva

Na severnem delu Tihega oceana plava največje smetišče na svetu, veliko kar za 69 Slovenij. V njem je 100 milijonov ton plastike. Podobno je tudi v Atlantskem oceanu. Njuni velikosti je nemogoče oceniti, ker ju sateliti ne zaznajo, le ladje, ko zaplovejo vanj. 

 

Nekaj dejstev

  • Plastična vrečka za razgradnjo potrebuje od 100 do 150 let, odvisno od vrste plastike.
  • Vsako minuto je na svetu v uporabi milijon plastičnih vrečk.
  • V povprečju vsako plastično vrečko uporabljamo le 25 minut.
  • Povprečni Evropejec uporabi 500 plastičnih vrečk na leto, povprečni Slovenec pa 300.
  • Vsako leto je v EU izdelanih 3,4 milijona ton plastičnih vrečk, kar ustreza teži več kot 2 milijonov avtomobilov.
  •  Kar 92 % 95,5 milijarde vrečk v EU je bilo v letu 2010 izdelanih iz surove nafte, ki je na koncu pristala na našem jedilniku.

 

Zakaj je nujno zmanjšati uporabo plastičnih vrečk?

  • Ogrožajo naš planet.

Ne samo zato, ker potrebujejo več kot 100 let za razgradnjo in tako onesnažujejo planet, ampak neposredno škodujejo več vrstam živih organizmov.

  • Niso ekonomske.

Ni smiselno proizvajati stvari z življenjsko dobo več kot 100 let, če jih uporabljamo le nekaj minut.

  • Slabo so oblikovane.

Vrečke za večkratno uporabo so veliko bolj kulske!

  • So drage.

Proizvajalci ne prevzemajo odgovornosti za vpliv svojih izdelkov na okolje. Plastične vrečke so poceni za proizvodnjo, vendar zelo drage za čiščenje okolja.

·   Imajo slabo sporočilno vrednost.

Utelešajo sporočilo o družbi, ki z odmetavanjem odpadkov onesnažuje planet.

  • So nepoštene do prihodnjih generacij.

Prihodnje generacije bodo trpele zaradi onesnaženja s plastičnimi vrečkami, ne da bi za to kaj dobile v zameno. Tega si niso izvolile, bodo pa dobile.

 

Ne samo na 3. julij, ampak vsak dan prav vsak posameznik lahko pripomore k zmanjševanju uporabe plastičnih vrečk tako, da uporabljamo vrečke iz blaga ali papirnate vrečke, ki jih je lažje reciklirati, morda uporabimo kartonasto škatlo ali pa vrečko za večkratno uporabo.

Na vrh