Pralne plenice

Eko rita

Plenice, ki ne gredo v smeti. Plenice, ki jih lahko uporabljate znova in znova in znova, to so plenice Eko rita (www.eko-rita.si). Plenice za enkratno uporabo predstavljajo 2–3 % vseh odpadkov iz gospodinjstev, v mešanih ostankih odpadkov pa predstavljajo tudi do 14 %. Letno je na svetu potrebno posekati bilijon dreves za izdelavo lesne pulpe iz katere so izdelane plenice za enkratno uporabo. Otrok od rojstva do kahlice porabi približno 5.000 plenic za enkratno uporabo, kar letno predstavlja 874 kg mešanih komunalnih odpadkov, ki končajo na odlagališčih in razpadejo v dobi od 200 do 500 let.  

Zanimiv podatek je, da od začetka uporabe plenic za enkratno uporabo pa do danes, še ni razpadla niti ena plenica. Glede na to dejstvo in cilju k čimvečjemu ločevanju odpadkov in neproizvodnji odpadkov, so pralne plenice prava odločitev, saj so izdelane iz kakovostnih materialom in z namenom večkratne uporabe , ker v svojem času uporabe prestanejo nešteto pranj in sušenj.

 

Prednosti pralnih plenic

 

 

Sestava pralnih plenic

Pralne pleničke so izdelane iz mehkih, paro prepustnih materialov. Pri njih lahko takoj ugotovite, ali so mokre ali ne; zato otroka pogosteje previjemo, kar je zdravju veliko bolj prijazno.

 Zunanji del pralne plenice Eko rita je vodoodporen zaradi premaza s poliuretanom, kar  pralni plenici omogoča, da diha, podobno kot športna oblačila, hkrati pa ne prepušča vlage. Notranja plast pralne plenice Eko rita je iz poliesterskih vlaken, ki odvajajo vlago od otroške kože v notranje vpojno jedro plenice, ki je narejeno iz mešanice bombaža in bambusa . Nasprotno pa se dogaja pri plenici za enkratno uporabo, ki zadržuje vlago, kar pa pomeni, da otroška koža ne more dihati. Prednost pralnih plenic Eko rita je tudi v tem, da jo je mogoče nastaviti na 4 različne velikosti. To omogočajo gumbi s katerimi lahko prilagajamo velikost plenice glede na rast otroka.

 

Pralne plenice: dejstva

V povprečju otrok od rojstva do kahlice potrebuje 24 pralni plenic (dnevno otrok potrebuje 6 pleničk s frekvenco pranja na 2 do 3 dni), kar pomeni, da prestavlja strošek nakupa pralnih plenic 490 €. Strošek nakupa plenic za enkratno uporabo od rojstva do starosti 2,5 leta pa znaša v povprečju 1.500 €, kar pomeni 1.000 € prihranka pri uporabi pralne plenice Eko rita. Vzorčni primer pralne plenice Eko rita imamo razstavljen v  sprejemni pisarni Infrastrukture Bled d.o.o.

 

 

 

Zdrave ritke

Zdrave ritke so projekt promocije uporabe pralnih plenic v Sloveniji. Namen je doseči spremembo miselnih vzorcev in zavedanja, da je uporaba pralnih plenic preprosta in cenovno ugodnejša, hkrati pa pozitivno vpliva tudi na zdravje in počutje otrok ter na okolje.

 

Uporaba večkratnih pralnih plenic v 21. stoletju ne pomeni kupa umazanih plenic, dolgotrajnega likanja in zapletenega previjanja dojenčka. Oblika sodobnih pralnih plenic je podobna tistim za enkratno uporabo. Tudi njihova uporaba je prepros­ta, saj se zapirajo z ježki ali pritiskači, ni jih treba likati ali dodatno zlagati, velikost pa se prilaga­ja z gumbi. Za celotno dojenčkovo obdobje previjanja potrebujemo le 20–25 plenic. Pralne pleničke so res debelejše, vendar dihajo, ker so izdelane iz naravnih materialov, dihajo pa tudi prekrivne hlačke, ki niso plastične, pač pa iz paropropustnega materiala.

 ZdraveRitke_Plenice

 

Otrok se v mokri plenički počuti neugodno, zato ga morda tudi pogosteje previjemo – kar pa ni nujno slabo. Tudi občutek mokrote tako otrok hitreje poveže z občutkom tiščanja, kar pripomore, da se hitreje privaja na kahlico. Z uporabo pralnih pleničk se plenični izpuščaj pojavlja redkeje, tudi krem skorajda ni treba uporabljati, saj koža na dojenčkovi ritki ni vzdražena. Večina krem je namreč izdelanih na podlagi naftnih derivatov, z dodanimi dišavami in drugimi hormonskimi motilci.

 

V prid pralnim plenicam brez dvoma govori tudi ekonomičnost. Za starše je nakup pralnih plenic občutno cenejši od tistih za enkratno uporabo, za katere v dveh letih in pol odštejemo okvirno 1.400 evrov, medtem ko nakup kompleta pralnih plenic stane le okrog 400 evrov. Občutek je morda zavajajoč, saj se stroški plenic za enkratno uporabo porazdelijo prek celotnega obdobja nošenja plenic, medtem ko je nakup pralnih plenic enkratni strošek, in zato se morda zdi, da je višji. Tudi če bi plenice prali posebej, bi to v dveh letih in pol naneslo dodatnih 120–190 evrov, a ker se večinoma perejo skupaj z drugim perilom, je strošek samega pranja še nižji.

 

Otrok do kahlice porabi okvirno 5000 plenic za enkratno uporabo, kar letno predstavlja 874 kg odpadkov, ki večinoma končajo na odlagališčih, kjer razpadajo med 200 in 500 leti. Po statističnih podatkih se je v Sloveniji leta 2012 rodilo 21.938 otrok, ki plenice uporabljajo v povprečju dve leti in pol. Tako lahko grobo ocenimo, da letno nastane več kot 20.000 ton odpadnih plenic, njihovo odlaganje pa nas vsako leto stane 2 milijona evrov. Za odpadne plenice namreč ne velja podaljšana odgovornost proizvajalca, kar pomeni, da nakupna cena plenic ne vključuje stroškov ravnanja z njimi po tem, ko postanejo odpadek. Ta strošek v celoti nosijo gospodinjstva.

 

Plenice za enkratno uporabo predstavljajo 2–3 % odpadkov iz gospodinjstev. V krajih po Evropi, kjer ločeno zberejo več kot 80 % odpadkov, ugotavljajo, da plenice predstavljajo 15 % mešanih ostankov. Odpadnih plenic za enkratno uporabo ni mogoče kompostirati ali reciklirati, saj so sestavljene iz različnih materialov: plastike, bombaža, ostankov krem in fekalij; zato se jih lahko odlaga le v zabojnik z mešanimi odpadki, zaradi vonja in drugih tveganj pa je te zabojnike treba pogosteje prazniti, kar seveda dviguje ceno odvoza in odlaganja odpadkov. Zvišuje jo tudi delež odloženih biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih, kar je v nasprotju s cilji EU o zniževanju količin njihovega odlaganja. 

 

Poleg manj odpadkov, bolj zdravih ritk in nižjih stroškov je uporaba pralnih plenic tudi spodbuda lokalnemu gospodarstvu. Pralne plenice namreč skoraj vedno izdelujejo mala ali srednje velika lokalna podjetja, ki jih imamo tudi v Sloveniji. Namesto da z nakupom  plenic za enkratno uporabo omogočamo večanje dobička velikih multinacionalk, z nakupom pralnih plenic prispevamo k razvoju gospodarstva doma, kar je v kriznih časih še kako dobrodošlo.

Na vrh