Družba brez odpadkov (Zero waste)

Nastanitve in prireditve brez odpadkov

Nastanitve in prireditve brez odpadkov so možne. Prizadevanja po zniževanju vplivov na okolje pomenijo ohranjanje vrednosti zelene turistične destinacije in prinaša številne prednosti:

  • nižje stroške poslovanja
  • večje zadovoljstvo in večji delež stalnih gostov
  • višja kakovost in boljša prepoznavnost
  • ugled okoljsko in družbeno odgovornega podjetja
  • možnost za ustvarjanje višje cene

 

Vabljeni na posvet ob zaključku projekta Zero Waste turizem v hotel Astoria na Bledu, v ponedeljek, 27. 2. 2017 od 9.00 do 13.00 ure.

 

Udeležba je brezplačna, obvezne pa so prijave na tej povezavi.

 

 

Prazniki brez odpadkov

Ob bližanju praznikov vam tudi mi ponujamo nekaj nasvetov, kako letos božič in novo leto lahko praznujete okolju prijazneje.

 

  • Namesto plastične ali naravne jelke dom lahko polepšate s pušpanom ali katerim drugim okrasnim grmičevjem, ki ga imate med letom zunaj v loncu.

  • Okraske za zelenje in dom izdelajte doma ali kupite v starinarnici – tako boste imeli res unikatno okrašeno stanovanje.

  • Voščilnice lahko izdelate doma, in sicer iz tistih, ki ste jih sami prejeli lani, ali pa iz papirja za zavijanje daril. Tako bo nastalo manj smeti in še bolj osebne bodo, saj boste uporabili svojo ustvarjalnost.

  • Darila za vaše drage naredite sami: specite piškote ali skuhajte marmelado in za njihovo shranjevanje uporabite kozarce, ki jih imate že doma.

 

Pridružite se nam na facebooku, kjer bomo v decembru vsak dan objavljali nasvete, kako si lahko ustvarite praznike v duhu Zero Waste.

Zero waste božič prazniki

Zavržena hrana

Med 30 in 40 odstotki hrane, ki jo proizvedemo je tudi zavržene. Če to prevedemo v denar se vsako leto izgubi 610 milijard evrov in to le v razvitih državah. Potrošniki v bogatih državah odvržemo letno 22 milijonov ton hrane, to je več kot je proizvedejo v celotni podsaharski Afriki. Hrana, zavržena le v Evropi, bi nahranila 200 milijonov ljudi. Medtem, ko se večji del te hrane v državah v razvoju pokvari med transportom in obdelavo, se v razvitih državah pri prodaji in potrošnikih. Tako imamo prav potrošniki veliko vlogo in lahko zmanjšamo te količine.

 

zavrzena hrana zero waste teden
Kako zavreči manj hrane?


Preden se odpravite v trgovino, načrtujmo obroke in sestavimo seznam s potrebnimi živili ter se tako izognimo impulzivnemu nakupovanju. Tako je verjetnost, da bomokupili stvari, ki jih ne potrebujemo in jih bomo kasneje zavrgli, manjša. Predvsem pa v voziček položimo izdelke, ki potrebujemo in ne nasedajte akcijam prodajalcev, ki nam želijo prodati kar se da veliko in ustvariti dobiček. V trgovini  pa se tudi potrudimo, da bomo kupili hrano s čim manj embalaže.


Doma postavljamo izdelke, ki jim prej poteče rok trajanja pred izdelke s kasnejšim rokom uporabe.


Vsakemu od nas se zgodi, da skuha preveč. Ostankov hrane ni potrebno zavreči, temveč jih lahko porabimo kasneje. Največji delež zavržene hrane predstavljajo sadje in zelenjava. Vendar pa lahko hrano, še predno se pokvari primerno shranimo in ji podaljšamo rok trajanja. Lahko jo zmrznemo, skuhamo kompot, zelenjavo vložimo, ali podarimo izdelke, ki jih ne bomo uspeli porabiti.


Če  se vam vseeno zgodi, da hrano zavržemo, pa si beležimo, kaj smo vrgli stran in ugotovimo vzroke zanje. Tako napak ne bomo ponavljali. Odpadno hrano v kolikor je mogoče kompostirajmo, saj je kompostiranje posnemanje narave, ki pretvori odpadke v hranilne snovi.

 

Brez vode ni življenja

Poraba vode v svetu se je v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat. Tekoča voda v kopalnici in kuhinji pa je postala samoumevna. Danes povprečen Slovenec porabi približno 117 litrov vode na dan. Vendar pa vsak od nas lahko pripomore k manjši porabi pitne vode in k ohranjanju čistega okolja.


Vedno preverimo, ali smo pipo po uporabi dobro zaprli. Med umivanjem zob zapirajmo pipe, sicer v šestih sekundah po nepotrebnem iztočimo liter pitne vode. Da bo voda ostala čista in brez nevarnih snovi, ne uporabljajmo agresivnih čistil in sredstev za odišavljenje WC-ja, pač pa naravna sredstva, kot so kis, limona in sol. Ko boste kupovali pralne praške, preverite ali so okolju prijazni. Prašek naj bo obvezno brez fosfatov.


Ste vedeli, da pri pomivanju posode v pomivalnem stroju porabimo manj vode kot če jo peremo ročno? Ko posodo pomivamo ročno, med čiščenjem z detergentom vodo zapirajmo.


Veliko vode porabimo tudi na vrtu. A tudi tu lahko prihranimo marsikateri liter vode. Veliko bomo storili že, če dvorišča ne čistimo z vodo, ampak ga temeljito pometemo. Za zalivanje vrta uporabljajmo deževnico. Ko kosimo travo, naravnajmo rezilo kosilnice na višjo raven, saj višje trave ščitijo korenine pred izsušitvijo in zmanjšajo potrebe po zalivanju. Vrt zalivajmo redkeje in takrat bolj intenzivno, da rastline razvijejo globok koreninski sistem.


Onesnaženje vode lahko povzročijo sistemi kot so bencinske črpalke, deponije in sanitarije. Prav tako do kontaminacije pitne vode lahko pride zaradi odpadnih vod iz čistilnih naprav, ki uhajajo v kanalizacijo, ali preko uporabe gnojil v kmetijstvu. Onesnaževanje se lahko pojavi tudi zaradi naravno prisotnih onesnaževalcev, kot sta arzen ali fluor. Uporaba onesnažene podzemne vode povzroča nevarnost za vaše zdravje, saj se po njej širijo bolezni.

 

voda prihodnost


Slovenija je bogata z vodo. Vendar poraba pitne vode strmo narašča, njene zaloge pa se hitro zmanjšujejo in vse bolj smo lahko prepričani, da bo v prihodnosti oskrba s pitno vodo najverjetneje ena izmed poglavitnih težav. Z odkritjem bakterij, virusov in parazitov, ki so nekoč povzročali velike zdravstvene probleme in epidemije, se je kakovost pitne vode bistveno izboljšala. A Celo danes približno 3,4 milijona ljudi vsako leto umre zaradi bolezni, povezanih z onesnaženostjo vode, saj veliko držav namreč še nima možnosti razviti učinkovit ekološki program za zaščito vode, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Glede na raziskave predvidevamo, da bodo imele največ težav z oskrbo pitne vode države Bližnjega vzhoda, severne Afrike in južne Evrope. Primanjkljaj pa bo močno prizadel tudi svetovne velesile kot so Združene države Amerike, Kitajska, Avstralija ali Indija.

 

Zmanjševanje količine odpadkov

Sredo v tednu odpadkov posvečamo zmanjševanju količini le teh. Ali ste vedeli, da danes proizvedemo dvajsetkrat več plastike kot pred petdesetimi leti? Ste kdaj pomislili, kam gre vsa ta plastika?


Ne le v Sloveniji, temveč po celotnem svetu predstavlja odpadna embalaža okoljski problem, ki bi ga lahko rešili z zmanjševanjem uporabe embalaže. Njen primarni namen je zaščita izdelkov, a postaja pomemben marketinški proizvod, ki privabi kupce k nakupu izdelka. Vendar pa v Evropi že nastajajo okoljsko ozaveščene trgovine, ki prodajajo nepakirana živila. Take trgovine pa ne privabljajo le ozaveščenih potrošnikov, temveč tudi tiste, ki želijo kupiti poljubno količino izdelkov. Embalaža, uporabljena v takih trgovinah, je namenjena večkratni uporabi. Ključ do zmanjšanja količine odpadne embalaže je v potrošniku, ki bo izbral, kaj bo kupil in česa ne.


Vendar pa se lahko vsak odpravi po nakupih z vrečko iz blaga namesto, da jo vsakič znova vzame v trgovini. Priporočamo tudi nakupovanje živil, ki so pakirana v povratne steklenice, ali pa embalažo, ki jo je lahko reciklirati. Predvsem pa se skušajte izogniti nakupovanju izdelkov, ki so pakirana dvakrat.

 

Tiska tudi na drugo stran papirjaVoda iz pipeNakupujmo z vrečko za večkratno uporabo

 

Prav tako je še nekaj drugih enostavnih korakov, ki bodo naše zabojnike za odpadke naredile manj zapolnjene:


• Poštni nabiralnik opremimo z nalepko proti neželeni pošti, tako v njem ne bo več reklamnega materiala, ki v večini primerov »roma« naravnost v koš za smeti.
• Pijmo vodo iz pipe in tako bomo prispevali k manjši porabi plastenk.
• Tiskamo lahko na obe strani in tako porabimo manj papirja.
• Ostanke obrokov in olupke sadja uporabimo za kompostiranje.
• Za elektronske aparate uporabljam baterije za ponovno polnjenje.
• Še uporabna oblačila, igrače ali druge izdelke pa lahko podarimo sorodnikom, prijateljem ali v dobrodelne namene.


Vendar pa tudi ko izdelka za prvotni namen ne potrebujete več, še ne pomeni da je to odpadek. Premislite, ali ga lahko kako drugače uporabite.

 

Ponovna uporaba

V hierarhiji ravnanja z odpadki je najpomembnejša stopnja preprečevanje njihovega nastajanja. Ponovna uporaba je skladno z Direktivo o ravnanju z odpadki (2008/98/EC) na 2. mestu, skladno s hierarhijo zero waste pa na 4. mestu.

 

Podarimo izdelku drugo življenje in pri tem uporabimo vso domišljijo in kreativnost, ki jo imamo. Ponovna uporaba je boljša kot recikliranje, zato raje podarimo, prodajmo, predelajmo, odnesimo v komisijsko trgovino ali uporabimo še katero drugo možnost, preden posamezen izdelek odvržemo v zabojnik za mešane komunalne odpadke.

 

Preden nek izdelek namenimo za recikliranje, se vselej vprašajmo:


• Ali lahko stvar ponovno uporabim?
• Ali jo lahko uporabim za kaj drugega?
• Ali jo lahko uporabi nekdo drug?

 

Vsak posameznik naj bi razpolagal z vsaj 5 kg še uporabnih izdelkov na leto, ki so doslej končali med odvrženimi odpadki na prepolnih odlagališčih. Kadar govorimo o predmetih za ponovno uporabo, najprej pomislimo na stara, a še uporabna oblačila. A v ta namen lahko uporabimo raznovrstne predmete, tako odvečne kose pohištva, belo tehniko, male gospodinjske aparate in posodo kot tudi igrače, knjige, vinilne plošče, nakit in podobne predmete.

 

Na stojnici na Bledu in  v Zgornjih Gorjah smo prikazali primere in ideje ponovne uporabe.

 

stojnica bled ponovna uporaba


Z odmetavanjem še uporabnih izdelkov odmetavamo surovine, trošimo energijo, vodo in onesnažujemo naravo.

 

Potovanja

Največ emisij CO2 nastane pri izgorevanju goriv na področju oskrbe z električno energijo, vodo in plinom, sledijo pa emisije, ki jih prispeva kopenski promet (cestni promet). V Sloveniji nimamo najbolj razvitega sistema javnega prevoza in tako avtomobil predstavlja najbolj udoben način transporta, ki ne prestavlja relativno visokih stroškov. A bi prihranili kar 500 evrov letno, če bi kolesarili v službo štirikrat tedensko osem kilometrov daleč. Še več, vsako osmo potovanje z avtom predstavlja prevoz, ki je krajši od 500 m. Zato vsaj razmislimo, ali res potrebujemo avto, predenj sedemo vanj.

 

Da bi prihranili pri denarju in izpustih CO2 ponujamo nekaj enostavnih nasvetov:


• Ne puščajmo avtomobila v prostem teku, saj je vsak postanek, ki je daljši od 10 sekund, bolj potraten od ponovnega vžiga motorja.
• Ne vozimo se sami,  v službe se  odpeljimo skupaj s sodelavci, prav tako se poskusimo organizirati tako, da gremo skupaj in se čim manjkrat peljemo.
• Ne vozimo agresivno , tako bomo znižali količino izpustov, porabo goriva in raven hrupa.
• Peljite se z javnimi prevoznimi sredstvi, uporabljajte kolo ali se sprehodite vsakič, ko je to mogoče.
• Preverite pnevmatike. Premajhen tlak v pnevmatikah je vzrok za zmanjšanje učinkovitosti vašega avtomobila, saj že za 0,4 bara nižji tlak poveča porabo goriva za 10 odstotkov.

 

avtomobilski izpusti co2

 

Konec koncev pa 30 minut hoje dnevno podaljša življenje za dve do devet let.


Tudi na potovanju smo lahko okoljsko ozaveščeni. Pripomoremo že z izbiro hotelov, kampov in letalskih družb, ki delujejo v okviru zerowaste. V drugih namestitvenih prostorih spodbujamo k zmanjševanju števila odpadkov. V tujini se izogibajmo uporabi predmetov za enkratno uporabo kot so fotoaparati ali plastenke in skušajmo kupovati hrano brez embalaže. Uporabimo elektronske letalske karte in javni transport namesto da najamemo avto. Ne vzemimo vsega promocijskega materiala, ki nam je ponujeno, temveč tistega, ki ga potrebujemo, saj bomo večino kmalu zavrgli.

 

Na vrh