Kompostiranje v kompostniku

Za pomoč pri  kompostiranju smo pripravili praktično brošuro Kompostiranje, v kateri na kratko povzemamo najpomembnejše informacije o tehniki in procesu kompostiranja ter postavitvi hišnega kompostnika. Pri tem opravilu vam bo z veseljem pomagal Vrtnar Črvek, ki h kompostiranju vabi tudi otroke.

Za uspešno kompostiranje na domačem vrtu, kjer za to seveda obstajajo možnosti in želje, potrebujete zeleni vrtni odpad in biološke kuhinjske odpadke. Pri kompostiranju bioloških kuhinjskih odpadkov na domačem vrtu se postavlja vprašanje kompostiranja ostankov hrane (predvsem mesa, mastne hrane in kosti) in kompostiranja agrumov (pomaranče, limone, banane), ki na eni strani privabljajo škodljivce, na drugi strani pa vplivajo na kakovost komposta.

 

Kompostiranje – vračanje naravi (kratka navodila)

Zakaj kompostirati?

  • za izboljšanje sestave prsti,
  • za boljše zadrževanje vlage,
  • za boljše prezračevanje tal,
  • za večjo akumulacijo toplote,
  • za pridelavo zdravih rastlin s plodovi polnejšega okusa.

 

Postavitev hišnega kompostnika

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrada) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme ne glede na to, ali so kompostniki odprti in iz lesa ali žičnati oziroma plastični zaprti hišni kompostniki.

 

Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) ter vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešata.

 

Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo in travo ali jih rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči.

 

 

 

 

Proces kompostiranja

V procesu razgradnje, ki poteka pri 50–60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15–20 mm, preostanek pa uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

 

Kako uporabiti pridelani kompost?

Zrel kompost presejemo skozi fino sito in ga uporabimo za lončnice, gredice. Grobi, nepresejani kompost pa lahko uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko raztresemo po površini ali pa ga plitvo zamešamo v zemljo.

 

Nasveti in namigi 

  • Na kompost lahko odložimo le tanko plast sveže trave, saj se le-ta sesede in tvori plast, ki ne prepušča zraka, kar povzroča gnitje.
  • Organskih odpadkov ne tlačimo.
  • Kompostna masa se ne sme niti izsušiti niti prepojiti z vodo.
  • Kompostiramo lahko le manjše količine pokvarjenih mesnih izdelkov.
  • Če ima kompost vonj po amonijaku, vsebuje preveč dušika, če po gnilih jajcih, ima premalo zraka.
  • Če je kislost v kompostu prevelika, lahko dodamo apno, ker bodo v alkalnih pogojih mikroorganizmi učinkovitejši.
  • Dober in kakovosten kompost lahko pridobimo samo iz dobrega "vhodnega" materiala.

 

 

 

 

 

 

Na vrh