Skoči na glavno vsebino

Rabljena oblačila in obutev

Zbiranje še vedno uporabne obleke in obutve v občinah Bled in Gorje zagotavljamo s 6 zabojniki, ki jih je prispevalo podjetje Humana. V te zabojnike spadajo samo čista, oprana in zašita oblačila, obutev in otroške igrače. Zložena naj bodo v plastično embalažo. Ko oblačila in obutev odložite v zabojnik, jih ne morete več vzeti nazaj. Zabojnik je vodotesen.

V Humani pojasnjujejo, da v Sloveniji zbrani tekstil pošljejo v sortirnice v Avstriji. Podjetje, ki deluje v 43 državah po svetu, oblačila zbira, sortira in prodaja že od leta 1970. Zbrani denar porabljajo v humanitarne namene.

 

Zabojnik_oblacila

 

V zabojnik za rabljeni tekstil sodijo:

  • oblačila,
  • obutev,
  • hišni tekstil (posteljnina, zavese, prti, brisače …),
  • modni dodatki (pasovi, šali, torbice, pokrivala …),
  • igrače.

 

V zabojnik NE SODIJO:

  • poškodovan, raztrgan in umazan tekstil,
  • tekstilni polizdelki,
  • krojaški odpadki.  

 

V zadnjih nekaj letih se ponuja še druga možnost – oblačila lahko odstopimo v nadaljnjo uporabo ali predelavo. Ponovna uporaba in predelava oblačil ter tekstila se namreč osredotoča na osveščanje o pomenu ločenega odlaganja tekstilnih odpadkov. Po podatkih Mladinskega centra Dravinjske doline v Sloveniji na leto zavržemo kar 70 ton še uporabnega tekstila.

 

Rabljena ali predelana oblačila so cenovno dostopnejša, po drugi strani pa tudi svojevrstna. Ekologi brez meja, ki so tudi vključeni v projekt, pri nas opažajo pozitiven trend prepoznavanja te dejavnosti. Upajmo, da bodo zbiralnice in sortirnice kmalu polno zaživele, z njimi pa seveda trg potrošnikov, ki bodo ta oblačila kupovali.

(Vir: http://ebm.si/o/sl/o-nas/postani-clan/izjave-prostovoljcev/83-naslovnica/373-izmenjava.) Tovrstne trgovine (iz druge roke) je sicer malce težje najti, saj niso tako oglaševane, a splet ponuja kar nekaj možnosti.

 

V Sloveniji je že nekaj podjetij, kjer iz rabljenega tekstila izdelujejo nove izdelke in jih nato prodajajo na svoji spletni strani in sejmih, s čimer rešujejo tudi socialni položaj težje zaposljivih oseb. Čim več izdelkov poskušajo prodati doma. Tak primer je že skoraj dve leti delujoč projekt socialnega podjetništva Tovarna dela – tekstil, kjer zbirajo ves odpadni tekstil. V nasprotju s Humano zbirajo tudi odslužene kose, ki jih predajo v Zadrugo dobrote, kjer iz njih izdelujejo industrijske krpe in vrečke.

(Vir: http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/odpadni-tekstil-je-lahko-nova-surovina.html, pridobljeno: 4. 10. 2014.)

 

V Sloveniji je tudi nekaj zbirnih mest (Rdeči križ, Karitas …), kjer še uporabna rabljena oblačila lahko oddamo. Žal se srečujemo s situacijo, ko veliko ljudi nima dovolj sredstev niti za hrano, zato jim podarjena oblačila in obutev pridejo še kako prav. Podarimo jih lahko tudi prijateljem ali mlajšim v družini.

 

Kar 70 % svetovne populacije že nosi oblačila iz druge roke.

 

Tekstil, kot so oblačila, zavese, rabljena pregrinjala sami lahko predelamo v nove domiselne izdelke kar doma: iz različnih kosov blaga preprosto sešijemo prevleko za dekorativno blazino ali pa vrečko iz blaga, punčke, copate, torbice, krpanke …

 

Odpadni tekstilni izdelki so po napovedi Okoljsko raziskovalnega zavoda trenutno najhitreje rastoči odpadki v EU in se bodo po napovedi še povečevali. V povprečju vsak Slovenec letno zavrže okoli 14 kilogramov oblačil. Dejstvo, da en kilogram odvrženih oblačil ustvari 52 kg ogljikovega dioksida, je pripeljalo do nujnega in vedno bolj priljubljenega recikliranja.

 

rabljena_oblacila

 

Od tekstilnih odpadkov se jih za ponovno uporabo 60 % uporabi v prvotni obliki, 15 % se jih razreže in se jih uporabi za izdelavo krp za brisanje, 15% se jih reciklira in uporabi v tekstilni, papirni in avtomobilski industriji (oblaganje polic, predpražniki …), 10 % pa je odpadkov in končajo na odlagališčih oziroma jih sežgejo in izkoristijo njihovo energijo.

 

S premišljenim ločenim zbiranjem oblačil:

  • prispevamo k manjšemu onesnaževanju okolja, saj so za izdelavo oblačil potrebna rastlinska, živalska in umetna vlakna, katerih obdelava zahteva ogromne količine vode, pesticidov, mineralnih gnojil in različnih kemikalij,

  • zmanjšujemo količine odloženega tekstila in oblačil na odlagališčih,

  • omogočamo oblačila in obutev tistim, ki si nove ne morejo privoščiti,

  • zagotavljamo nova delovna mesta težje zaposljivim osebam

  • s predelavo omogočamo ustvarjanje neposrednega prihodka.

 

Ločevanje odpadkov je obvezno, kar pomeni, da tudi odpadnega tekstila nikakor ne bi smeli odlagati v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ampak ga lahko brezplačno oddamo v najbližjem zbirnem centru.

Na vrh