Poročila za posamezno leto in plan aktivnosti na področju ravnanja z odpadki v občinah Bled in Gorje v okviru projekta Zero Waste, na poti do družbe brez odpadkov.
Poročilo Zero Waste za leto 2024
Poročilo Zero Waste za leto 2023
Poročilo Zero Waste za leto 2022
Poročilo Zero Waste za leto 2021
Poročilo Zero Waste za leto 2020
Poročilo Zero Waste za leto 2019
Poročilo Zero Waste za leto 2018
Poročilo Zero Waste za leto 2017
Največ emisij CO2 nastane pri izgorevanju goriv na področju oskrbe z električno energijo, vodo in plinom, sledijo emisije, ki jih prispeva kopenski promet (cestni promet). V Sloveniji nimamo najbolj razvitega sistema javnega prevoza in tako avtomobil predstavlja najbolj udoben način transporta, ki ne prestavlja relativno visokih stroškov. A vendar bi prihranili kar 500 evrov letno, če bi kolesarili v službo štirikrat tedensko osem kilometrov daleč. Še več, vsako osmo potovanje z avtom predstavlja prevoz, ki je krajši od 500 m. Zato vsaj razmislimo, ali res potrebujemo avto, predenj sedemo vanj.
Da bi prihranili pri denarju in izpustih CO2 ponujamo nekaj enostavnih nasvetov:
• Ne puščajmo avtomobila v prostem teku, saj je vsak postanek, ki je daljši od 10 sekund, bolj potraten od ponovnega vžiga motorja.
• Ne vozimo se sami, v službo se odpeljimo skupaj s sodelavci, prav tako se poskusimo organizirati tako, da gremo skupaj in se čim manjkrat peljemo.
• Ne vozimo agresivno, tako bomo znižali količino izpustov, porabo goriva in raven hrupa.
• Peljimo se z javnimi prevoznimi sredstvi, uporabljajmo kolo ali se sprehodimo vsakič, ko je to mogoče.
• Preverimo pnevmatike. Premajhen tlak v pnevmatikah je vzrok za zmanjšanje učinkovitosti vašega avtomobila, saj že za 0,4 bara nižji tlak poveča porabo goriva za 10 odstotkov.
Konec koncev: 30 minut hoje dnevno podaljša življenje za dve do devet let.
Tudi na potovanju smo lahko okoljsko ozaveščeni. Pripomoremo že z izbiro hotelov, kampov in letalskih družb, ki delujejo v okviru zero waste. V drugih namestitvenih prostorih spodbujamo k zmanjševanju števila odpadkov. V tujini se izogibajmo uporabi predmetov za enkratno uporabo kot so fotoaparati ali plastenke in skušajmo kupovati hrano brez embalaže. Uporabimo elektronske letalske karte in javni transport namesto da najamemo avto. Ne vzemimo vsega promocijskega materiala, ki nam je ponujeno, temveč tistega, ki ga potrebujemo, saj bomo večino kmalu zavrgli. Promocijski material, ki ga ne potrebujemo več, lahko tudi vrnemo.
Zavržena hrana je velik problem, zato nakupujmo le tiste stvari, ki jih zares potrebujemo.
Tokrat gremo še dlje, saj z redom, ki ga naredimo v hladilniku ali shrambi, lahko v veliki meri zmanjšamo možnost, da bomo na neko živilo pozabili in se bo pokvarilo. Zato ga bomo morali zavreči, ne da bi ga uporabili. Nekaj nasvetov:
-
Paradižnika, kumare, paprike, krompirja, čebule, česna, kruha, olivnega olja, kave, medu, pomaranč, banan in ananasa v hladilniku zaradi arome ali okusa ne shranjujemo. Tako imamo več prostora in zrak bolje kroži.
- Na vrata hladilnika napišemo izdelke, ki so trenutno v hladilniku in zato nanje ne bomo pozabili in jih zavrgli po pretečenem roku.
-
Hrano s krajšim rokom trajanja vedno postavimo spredaj, tisto z daljšim pa zadaj. Tako obstaja manjša možnost, da se pokvari.
-
Na najnižjo polico postavimo meso in mesne izdelke, saj je tam najbolj hladno. Polico višje postavimo mlečne izdelke. Na vrata hladilnika ne shranjujemo mleka, jogurtov in jajc, saj se zaradi odpiranja tam najbolj spreminja temperatura. Tja postavimo sokove, omake, marmelade, maslo, ipd.
-
Sadje in zelenjavo kupimo v trgovini v vrečkah za ponovno uporabo, saj tako ne zavržemo velikega števila plastičnih vrečk.
-
Da preprečimo izgubo vlage in okusa, širjenje vonjav po hladilniku ali da podaljšamo rok uporabe živila, shranimo v različne posode. Pri tem poskušamo ponovno uporabiti posode, ki bi jih drugače zavrgli.
Pridružite se nam na poti k družbi brez odpadkov in postanite del rešitve namesto problema.
Teden brez odpadkov postaja vse bolj mednaroden. Začel se je v Veliki Britaniji, sedaj pa se odvija že na vseh celinah. Ponavadi poteka v prevm tednu septembra. Tudi mi se mu z veseljem pridružujemo. Spremljajte nas na naših socialnih omrežjih.
Se sprašujete zakaj bi se vi trudili, ko pa zaradi industrije in izpustov toplogrednih plinov Kitajska, Združene države Amerike in Rusija dnevno onesnažijo več kot bi vi v vsem svojem življenju?
Da posameznik ali majhna skupina ljudi ne more spremeniti celotne družbe, so le izgovori. Živimo v času, ko z uporabo spletnih omrežij lahko dosežemo velike množice v zelo kratkem času. Le spomnite se, koliko novic je bilo v preteklem mesecu, pa so se v nekaj minutah razširile po vsem svetu, tako da smo se čez nekaj ur že vsi pogovarjali o isti temi. Pomislite, da bi tudi vi lahko bili prav ta košček v mozaiku človeštva, ki je sprožil veliko spremembo. Poleg vas je še mnogo organizacij, podjetij in društev, ki se trudijo doseči isti cilj, zato nam v sodelovanju lahko uspe. Pridružite se nam!
Dan spomina na mrtve
Sprva so katoličani ta praznik praznovali 13. maja, papež Gregor IV. je praznik leta 835 s tega dne preložil na 1. november. Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po drugi svetovni vojni najprej preimenovani v dan mrtvih, v dan spomina na mrtve pa se je z zakonom o praznikih preimenoval leta 1990.
Dan spomina na mrtve praznujemo različno. V Katoliški cerkvi je to praznik vseh svetih (ali vsi sveti), saj se na ta dan pri mašah spominjajo vseh svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni za svetnike. Navadno na ta dan, ko ljudje obiskujejo pokopališča, prinašajo cvetje in prižigajo sveče, duhovniki opravijo še poseben obred blagoslova grobov. V Evangeličanski cerkvi za 1. november posebnih svečanosti ali bogoslužij ne prirejajo. Se pa na ta dan spomnijo svojih pokojnih, na pokopališča odnesejo rože in sveče. V pravoslavni cerkvi tega praznika ne praznujejo. Pri njih so umrlim namreč posebej posvečene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice, ko se verniki zberejo pri maši v cerkvi ali na pokopališču. Navadno na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom. Prvega novembra ne praznujejo niti muslimani. Svojih umrlih se spominjajo ob dnevih bajrama, oziroma zadnji dan meseca ramazana. Takrat se ljudje odpravijo na pokopališče in ob tej priložnosti opravijo molitve.
Star slovenski običaj ob prazniku: hlebčki v zahvalo za molitev
Praznik je v slovenskem ljudskem izročilu znan tudi kot vahti. Ob tem dnevu so nekoč otrokom in revežem na pokopališču ali pred cerkvijo delili posebne kruhke, ki so se v različnih krajih imenovali različno, najpogosteje pa prešice, krapvci, vahtiči, krželji, mižnjeki ali tudi samo hlebčki. Ponekod so otroci in reveži obiskali tudi hiše, kjer so dobili hlebčke v zahvalo za molitev, namenjeno umrlim. Takšne šege še vedno poznajo na Koroškem, v Beneški Sloveniji in na Tolminskem.
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno,
A kar ni njeno, si ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
Je večno in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
Prižgimo svečo manj
Pokojnih se najlepše spomnimo s tem, da jih obiščemo na mestu njihovega večnega počitka. Naša navada je, da ob tem prižigamo sveče, celo več njih. Pomembno je, da se potrošniki začnemo zavedati, da nista pomembni količina in velikost sveč, ampak nekaj drugega. Tisto kar ni vidno. Načelo »manj lahko pomeni več« je torej ustreznejše za okolje in nas, uresničevati pa ga je treba v praksi, še zlasti, če za to obstaja možnost. Ali lahko potrošniške običaje spremenimo v bolj ekološke?
V duhu vodila »Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane«, vas vabimo, da za okrasitev grobov izberete le naravne materiale, kot so cvetje, les in kamen ali ponovno uporabite steklo in gozdne materiale.
Cvetje
Na grob lahko prinesemo cvetje (rezano cvetje iz domačega vrta ali cvetličarne, v lončku in ikebane), saj je to bolj ekološka izbira kot prižiganje sveč. Po uporabi cvetje kompostiramo in spremenimo nazaj v prst ter se tako izognemo vsakemu odpadku, ki bi grenil življenje prihodnjim generacijam.
Lesena sveča
Lesena sveča je popolnoma ekološka in razgradljiva. Je zelo obstojna. So različnih oblik in velikosti, nanjo se lahko vgravira lepe misli po želji.
Sveča narisana na kamnu
Lep kamen iz narave, akrilne barve, čopič in lak so pripomočki, ki jih potrebujete, da ustvarite osebno sporočilo za tiste, od katerih ste se že poslovili. Ker risbo polakirate, je odporna na vremenske razmere.
Pobarvani stekleni kozarci napolnjeni z lepimi mislimi
Ponovno uporabimo steklene kozarce za vlaganje in jih poslikamo. Vanje položimo predmete, ki nas spominjajo na preminulo osebo, napišemo ji sporočilo ali jih po želji napolnimo s tem, kar je imel pokojnik rad. 
Virtualna sveča
Obiščete spletno stran Ministrstva za okolje in prostor RS – www.svecamanj.si, na kateri lahko prižgete virtualno svečo, napišete posvetilo ter tako počastite spomin na preminule osebe. Naj vas spremlja geslo »Predniki vam ne bodo zamerili, če boste prižgali svečo manj, potomci vam bodo za to hvaležni«.
Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš
vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
Spomini...
V tednu pred 1. novembrom smo na pokopališčih prisotni s stojnicami, na katerih so s svečami porisani kamenčki in letaki, ki obiskovalce pokopališč osveščajo o prednostih uporabe naravnih materialov za okrasitev grobov. Obiskovalci si za okrasitev groba lahko izbrete tudi svojo »kamnito« svečo, ki so jo izdelali otroci iz vrtca Gorje in OŠ Bled. V kolikor imate možnost vas vabimo, da se skupaj z otroki, sorodniki ali prijatelji tudi vi pridružite akciji risanja sveč na kamenčke, z izdelki okrasite grobove ali jih podarite svojim bližnjim, lahko pa jih prinesete na naše stojnice, kjer bodo na voljo vsem ostalim obiskovalcem pokopališč. Na ta način lahko skupaj sodelujemo in na pokopališčih v občinah Bled in Gorje ustvarimo vsaj za 2.715 sveč manj odpadkov.
Za podrobnosti nas spremljajte na družbenih omrežjih.
Zmanjšajmo porabo embalaže
Odpadna embalaža je resen problem današnje družbe. Na eni strani je tesno povezan z načinom proizvodnje, ker se za pakiranje izdelkov velikokrat uporabi več embalaže, kot je potrebno, po drugi strani pa tudi z našo potrošnjo, saj vsak dan ustvarimo veliko odpadne embalaže.
Embalaža je vsak material, ki obdaja, varuje ali hrani izdelek na poti od proizvajalca do končnega uporabnika in ga predstavlja potencialnim kupcem. To so tudi izdelki za polnjenje, ki se uporabljajo na prodajnem mestu, kot so lončki, papir, plastične posode, kartonske škatle ipd.
Čeprav ima embalaža številne koristi, postaja vse večji globalni problem, saj je proizvajamo in porabljamo vse preveč. Po zadnjih podatkih samo v Evropi proizvedemo povprečno 157 kg odpadne embalaže na prebivalca. Velik delež te embalaže je nepotreben, zato si moramo prizadevati, da ga zmanjšamo.
Čeprav ne moremo vplivati na način proizvodnje, lahko z drobnimi spremembami vedenja in nakupovanja precej prispevamo k zmanjšanju odpadne embalaže.
Odloči se in izberi.
- STEKLENICA proti PLASTENKI naravne mineralne vode (Radenska)
- STEKLENICA svežega lokalno pridelanega mleka iz mlekomata proti tetrapaku homogeniziranega, pasteriziranega in steriliziranega mleka
- STEKLENICA domačega soka, narejenega iz lokalnih sestavin (hruške, jabolka …) proti tetrapaku z napitkom (sploh ne sokom)
- jogurt v povratni STEKLENI embalaži z dodanim domačim sadjem ali sadni jogurt v plastičnem lončku
- NOSILNA VREČKA IZ BLAGA proti vrečki za enkratno uporabo
Predstavljamo dve možnosti, kako vsak lahko sodeluje v tednu zmanjševanja odpadkov.
LONČKI ZA VEČKRATNO UPORABO
Kavo iz avtomata in kavo za na pot nam skoraj vedno postrežejo v papirnatih ali plastičnih lončkih za enkratno uporabo, ki jih takoj po uporabi zavržemo in ustvarjamo veliko odpadne embalaže. To težavo lahko zmanjšamo, če lončke za enkratno uporabo zamenjamo s takimi, ki jih lahko uporabimo večkrat, in s tem spodbudimo še lokalne bare, restavracije in trgovine, naj svoje obiskovalce opozorijo na to možnost. Po kavo za na pot grem s svojo embalažo!
DNEVNIK ODPADNE EMBALAŽE
Dnevnik odpadne embalaže je super pripomoček, s katerim sploh lahko ugotovimo, koliko odpadne embalaže proizvedemo v enem dnevu, tednu ali mesecu? Če želimo zmanjšati količino odpadne embalaže, moramo najprej ugotoviti, kje in za kaj uporabljamo embalažo ter kako svoje vedenje lahko spremenimo. Primer takega dnevnika navajamo tukaj,
NAREDIMO VEČ Z MANJ – Z ODGOVORNIM VEDENJEM DO MANJŠE PORABE
V Evropski uniji vsako leto zavržemo več kot 2 milijardi ton odpadkov. V Sloveniji več kot 4 milijone ton.
Vsak od nas vsak dan potroši 43 kg naravnih virov. V povprečju
porabimo tretjino virov več, kot jih je Zemlja sploh sposobna proizvesti. To pomeni, da trošimo več, kot imamo.
In za kaj porabimo največ?
- za hrano in pijačo – proizvodnjo, prevoz in potrošnjo živil
- za mobilnost – proizvodnjo prevoznih sredstev in porabo goriva
- za infrastrukturo in gospodinjstva – za gradnjo cest, hiš in stavb, ogrevanje, elektriko, osvetljavo
- za tehnologijo, knjige in časopise – proizvodnjo elektronskih naprav, tiskanje knjig, časopisov, revij itd.
Rešitev? Dematerializacija – narediti več iz manj
Dematerializacija pomeni, da ravnamo tako, da odpadkov ne proizvajamo oziroma da jih skušamo proizvesti čim manj, torej se ravnamo po vodilu narediti več z manj. To pomeni, da poskušamo izdelek zamenjati s storitvijo, si stvari delimo ali izposodimo, ponovno uporabljamo in skušamo uporabljati čim bolj trajnostno naravnane materiale.
In kako lahko to doseže posameznik? Tako, da si na primer že pred nakupom zastavi tri ključna vprašanja.
Ali to zares potrebujem?
Ali moram to nujno kupiti (imeti)?
Ali lahko kupim rabljeno, predelano ali popravljeno?
PREMISLITE. DELITE. IZMENJAJTE.
PORABITE MANJ, DOŽIVITE VEČ.
Hrana in pijača
- Načrtujte svoje jedilnike in nakupe živil.
- Kupujte živila in pijačo s čim manj embalaže. Izogibajte se izdelkom za enkratno uporabo.
- Kupujte lokalno pridelano hrano, ki do vašega krožnika ni prepotovala dolge poti.
- Če v gostilni ne morete pojesti vsega, kar ste naročili, prosite natakarja, naj vam hrano zavije za domov.
Tehnologija, knjige in časopisi
- Star mobilnik ali prenosni računalnik podarite prijateljem, bližnjim ali pobudam, ki bodo odsluženo računalniško opremo predelali ter jo podarili posameznikom ali družinam v stiski.
- Odpadno elektronsko opremo odpeljite v najbližji zbirni center.
- Knjige, ki jih ne potrebujete več, podarite, odnesite v center ponovne uporabe ali jih zamenjajte na portalu za izmenjavo knjig.
- Ko preberete časopis, ga delite s sodelavci ali bližnjimi ali pa ga pustite na javnem mestu (klopeh, avtobusu), da ga bodo lahko prebrali še drugi.
Mobilnost
- Delite svoj avtomobil z bližnjimi, s prijatelji ali z znanci.
- Ko je mogoče, uporabljajte javni prevoz ali druga do okolja prijazna prevozna sredstva (kolo, skiro itd.).
- Poslužujte se sopotništva in vzemite na pot prijatelja ali (ne)znanca.
- Ko je le mogoče, se na pot odpravite peš, naredili boste nekaj dobrega za okolje, pa še razmigali se boste.
Infrastruktura in gospodinjstva
- Namesto novega pohištva raje kupite rabljeno v bližnjem centru ponovne uporabe, antikvariatu ali na spletu.
- Ko gradite ali obnavljate svoj dom, uporabljajte do okolja prijazne materiale. Izberete lahko na primer strešnike iz gline, talne obloge iz plute in izolacijo iz recikliranega časopisa.
- Doma prerazporedite pohištvo tako, da boste čim bolje izkoristili naravno svetlobo. Če boste pisalno ali jedilno mizo postavili čim bliže oknu, boste na takšen način prihranili tudi pri porabi električne energije.
- Bodite domiselni in izkoristite tisto, kar že imate doma. Star kovček lahko na primer spremenite v udobno ležišče za svoje hišne ljubljenčke.