Navodila

Posoda

Vodo prekuhamo v čisti kuhinjski posodi (oprani z detergentom in vodo).

Čas prekuhavanja

Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na mikroorganizme spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, da voda vre tri minute. Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike zdravju škodljivih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom (npr. rakavi bolniki).

Shranjevanje

Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja že prekuhane vode je najbolje, da voda ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku, v čisti in pokriti posodi.

Čas uporabe

Tako pripravljeno vodo lahko za pitje in pripravo hrane uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur.

Odstranjevanje delcev

Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. filter za kavo).

Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi.

Povzetek

• Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda.
• Tri minute burnega vretja pomeni široko mikrobiološko.
• Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo.
• Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja prekuhane vode.
• Vodo hranimo v hladilniku.
• Za pitje in pripravo hrane jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur

Interna vodovodna napeljava zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Interno vodovodno napeljavo, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Kot minimalno in redno vzdrževanje naj upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo uporabnikom zagotovi naslednja priporočila.

• Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.
• Vsaj enkrat krat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
• Na mestih, kje voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.
• Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.

Priprava vode za pitje, pripravo hrane in umivanje zob

Prekuhavati je treba vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane, toplih in hladnih pijač ter ledenih kock, vodo za pranje sadja in zelenjave in vodo za umivanje zob.

Hrano in napitke za dojenčke pripravljamo vedno s prekuhano vodo, po potrebi tudi za bolnike z zmanjšano imunsko odpornostjo.

V primerih, ko je prekuhavanje vode težko izvedljivo ali nepraktično, namesto prekuhane uporabimo embalirano pitno vodo.

Uporaba gospodinjskih aparatov v času veljavnosti ukrepa prekuhavanja pitne vode
Svetujemo, da gospodinjske aparate, katerih delovanje vključuje uporabo pitne vode (npr. pomivalni stroj, aparat za kavo), uporabljamo le pod naslednjimi pogoji:

• da je voda bistra, brez vonja in okusa,
• da voda v aparatu doseže dovolj visoko temperaturo in se ohranja toliko časa, da se uničijo zdravju škodljivi mikroorganizmi (kot primer temperatura pasterizacije: 63 °C za 30 minut ali 72 °C za 15 sekund),
• da aparat uporabljamo skladno z navodili (npr. po zaključenem pranju pustimo posodo v zaprtem pomivalnem stroju toliko časa, da se posuši saj s tem podaljšamo učinkovanje temperature).

Če ti pogoji niso izpolnjeni, tudi za delovanje gospodinjskih aparatov uporabimo prekuhano ali embalirano vodo, seveda kadar je to izvedljivo (npr. za kavni aparat).

Pomivanje posode

Če je voda kalna, pomivanje posode v pomivalnem stroju ni priporočljivo.

Gospodinjski pomivalni stroji so na splošno varni za uporabo, če voda doseže končno temperaturo izpiranja vsaj 66 °C ali če ima pomivalni stroj vključen cikel razkuževanja.

Vedno izberemo program z najvišjo temperaturo in po zaključenem pranju pustimo posodo v zaprtem stroju toliko časa, da se posuši.

Ročno pomivamo v čim bolj vroči vodi ob dodatku detergenta, na koncu – po spiranju, posodo potopimo še v vodo s temperaturo 82 °C za eno minuto ali čisto posodo prelijemo z vrelo vodo. Ker roke tako vroče vode ne prenesejo, potopimo in jemljemo posodo iz korita s pomočjo prijemalk, kuhalnic, mrež ali žičnih košar. Posoda naj se posuši na zraku.

Navedeno navodilo glede pomivanja posode ne velja za dojenčke in imunsko oslabele bolnike. Pri teh za pomivanje posode dosledno uporabljamo prekuhano vodo.

Možna je tudi uporaba posode in pribora za enkratno uporabo, ki pa je z okoljskega vidika sprejemljiva le za krajši čas, morda predvsem za osebe, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni.

Na kaj moramo biti v obdobju, ko je izdan ukrep prekuhavanja vode, pozorni pri uporabi pomivalnega stroja? 

Da bi s pomivanjem v pomivalnem stroju dosegli učinek razkuževanja oziroma uničili škodljive mikroorganizme: 

• s posode temeljito odstranimo ostanke hrane in jo speremo pod tekočo vodo;
• posodo v pomivalni stroj naložimo pravilno in ga ne preobremenimo, da je čimbolj omogočeno delovanje toplote in sušenja;
• izberimo program z najvišjo možno temperaturo;
• izberimo program zaključnega ogrevanega suhega cikla;
• ali, če naš stroj to možnost ima, izberimo program razkuževanja;
• po zaključenem pranju pustimo posodo v zaprtem stroju toliko časa, da se posuši.

Prhanje, kopanje in umivanje rok

Glede prhanja, kopanja in umivanja rok velja, da upoštevamo navodila upravljavca sistema za oskrbo s pitno vodo. Ta mora, glede na stopnjo onesnaženja, uporabnike še posebej obvestiti, če je prekuhavanje potrebno tudi za prhanje, kopanje in za umivanje rok. S tako obsežnimi omejitvenimi ukrepi se srečamo npr. med hidričnim izbruhom ali kadar je pitna voda močno fekalno onesnažena oziroma obstaja sum onesnaženja npr. pri povečani motnosti.

Ne glede na to roke med izdanim ukrepom prekuhavanja vedno umivamo s prekuhano ali embalirano vodo pred in med pripravo živil.

V kolikor upravljavec ukrep prekuhavanja vode omeji zgolj na pripravo in uživanje živil ter umivanje zob, pri umivanju in kopanju kljub temu pazimo, da vode ne požiramo. Na to smo še zlasti pozorni pri otrocih, dojenčke raje umivajmo s krpo.

Za imunsko oslabele bolnike in bolnike s kožnimi boleznimi oziroma ranami pa se glede na resnost obolenja individualno odločamo glede potrebe po prekuhavanju vode za umivanje (upoštevamo navodila zdravnika).

V času počitnic, praznikov ali zaprtja dejavnosti je poraba vode v prednostnih prostorih*  zmanjšana ali prekinjena, zato lahko pride do zastajanja in dviga temperature vode v interni vodovodni napeljavi. Posledično tako v napeljavi prihaja do razmnoževanja mikroorganizmov ali izločanja nevarnih snovi iz napeljave v pitno vodo, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje.

*prednostni prostori so objekti z uporabniki, ki so potencialno izpostavljeni tveganjem, povezanim s pitno vodo, kot so bolnišnice, zdravstveni zavodi, domovi za starejše, vrtci, šole, drugi vzgojno-izobraževalni zavodi, stavbe z nastanitvenimi zmogljivostmi, restavracije, bari, športni centri in ustanove za prostočasne dejavnosti in rekreacijo, zavodi za prestajanje kazni, sanitarni objekti v sklopu kampov in podobno.

Vsem lastnikom in/ali upravnikom prednostnih prostorov priporočamo, da po daljšem zaprtju objekta poskrbijo za intenzivno izpiranje vodovodne napeljave, ki se opravi tako, da se poveča pretok pitne vode v vodovodni napeljavi na vseh pipah v objektu za najmanj 15 minut oz. do stabilizacije temperature. Svetujemo, da redno preventivno izpiranje vodovodne napeljave izvajate skozi vse leto in s tem zagotavljate pretočnost na vseh pipah v objektu;  izpiranje naj se opravi po vsakem obdobju, ko voda v napeljavi dlje časa stoji (npr. na začetku delovnega tedna, po praznikih idr.).

Priporočamo tudi, da naj voda na vsaki pipi, vsak dan pred prvo uporabo, teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Predvsem je redno točenje vode na pipi pomembno tam, kjer se voda uporablja za pripravo napitkov za otroke – najpogosteje je to pipa v kuhinji!

Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.

Priporočamo, da se lastniki ali upravljavci javnih objektov pred izvajanjem omenjenih aktivnosti po nasvet obrnejo k upravljavcu sistema za oskrbo s pitno vodo, kar je še posebej pomembno v času suše in pomanjkanja vode v vodovodu, ko je razglašen omejitveni ukrep uporabe in obveznega varčevanja s pitno vodo.

Priporočamo, da uporabnike vode v javnem objektu opozorite na skrbno in varčno ravnanje s pitno vodo.

Prosimo, da v času izreka ukrepa racionalne porabe in varčevanja s pitno vodo, z njo ravnate skrbno in varčno ter jo uporabljate samo za potrebe v gospodinjstvu, ne pa tudi za pranje avtomobilov in zalivanje vrtov.

Osnovni nasveti za varčevanje s pitno vodo:

• po vsaki uporabi vode dobro zapremo pipo
• med umivanjem zob, miljenjem rok in šamponiranjem zapirajmo pipo
• redno preverjamo delovanje in po potrebi popravljamo pipe, WC količke in vodomerni števec
• pomivalni in pralni stroj uporabljajmo samo, ko sta polna posode oz. perila, in uporabljamo varčne programe
• skrajšamo čas tuširanja
• ponovno uporabimo vodo, ki smo jo uporabili za spiranje zelenjave, sadja in mesa (npr. za zalivanje lončnic, vrta …)
• dvorišča pometemo, ne čistimo jih z vodo oz. tlačnimi čistilci

Kot upravljavec vodovodnega sistema ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe vodomerov, saj so vodomeri v lasti uporabnikov, ki morajo sami poskrbeti za preventivno zaščito vgrajenih vodomerov, to je toplotno izolacijo vodomerov oz. vodomernih jaškov.   Zato svetujemo, še posebej vsem uporabnikom, ki nimajo stalnega prebivališča v objektih, v katerih so nameščene vodovodne inštalacije (npr. počitniške hišice, vikendi ipd.), da občasno preverijo stanje svojega vodomera in skrbno pregledajo okolico vodomerov.

• z dovolj globokim vodomernim jaškom z izoliranim pokrovom,
• z dodatno toplotno zaščito nad vodomerom z izolacijskimi materiali (termoizolacijski pokrov),
• z jaškom, ki je  brez dna, kar omogoča prehod toplote iz spodnjega sloja zemlje neposredno pod termoizolacijski pokrov,
• s preprečitvijo kroženja hladnega zraka v vodomernem jašku oziroma okrog inštalacij,
• z zagotavljanjem kroženja vode po inštalacijah ob pojavu nizkih zunanjih temperatur .

V kolikor bi prišlo do kakršni koli poškodb na vodomeru, nas obvestite na dežurno telefonsko številko.

Skladno z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju vaše občine vam poškodovani vodomer zamenja le izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja uporabnikov, krijejo lastniki oz. uporabniki sami.

Odlok o oskrbi s pitno vodo uporabnikom ne dovoljuje, da bi sami izvajali demontažo vodomera.

Dezinfekcijo je treba naročiti najmanj pet dni pred izvedbo dezinfekcije.

1. Objekt mora biti končan. Vse pipe in odtoki morajo biti priključeni.
2. Vodovodno omrežje mora biti izvedeno tako, da je mogoče dodajanje dezinfekcijskega sredstva na enem, po potrebi pa tudi na več mestih (pred vodomerom morata biti nameščena ventil in t. i. T-kos). Vodovodno omrežje ne sme imeti mrtvih krakov.
3. Izveden mora biti tlačni preizkus vodovodne napeljave.
4. Vodovodno omrežje mora biti tik pred dezinfekcijo temeljito izprano. Izpiramo ga toliko časa, da na vseh izlivkah priteče bistra voda (organoleptično čista, to je na oko čista voda brez vonja).
5. Naročnik mora izvajalcu pred kloriranjem omogočiti pregled in proučitev vodovodne ter hidrantne napeljave oziroma pregled načrtov izvedbenih del.
6. Pri izvedbi dezinfekcije mora biti prisoten odgovorni izvajalec vodovodne napeljave, ki je do podrobnosti seznanjen s stanjem in opravljenimi deli na vodovodnem in hidrantnem omrežju.
7. V času trajanja dezinfekcije se voda ne sme točiti, izvajalec dezinfekcije pa mora priskrbel pisno obvestilo o prepovedi uporabe vode.
8. Minimalni čas trajanja dezinfekcije pri manjših objektih je tri ure, pri vseh drugih objektih pa 12–24 ur; koncentracija dezinfekcijskega sredstva zanaša 5–10 mg Cl₂/l.
9. Število odvzetih vzorcev: manjši objekti (odvzamejo se le vzorci za bakteriološko preiskavo pitne vode, število odvzetih vzorcev je na največ 1/3 izlivnih mestih (pip)), drugi objekti (večja omrežja za oskrbo naselij, ulic ali njihovih delov, večji stanovanjski kompleksi, bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravstvene ambulante, šole, vrtci, hoteli, večji gostinski obrati s kuhinjami): vzorci se odvzamejo 2-krat, prvič za bakteriološko preiskavo in za analizo mineralnih ola, drugič pa za bakteriološko preiskavo in kemijsko analizo.
10. Pri vzorčenju se odvzame tudi t. i. kontrolni vzorec pitne vode iz omrežja, in sicer pred vodovodno napeljavo, ki jo dezinficiramo, če je to le mogoče. Kontrolni vzorec se vzame za primerjavo predvsem pri tistih vodovodih, pri katerih je pitna voda pogosto neustrezna. Da je bila dezinfekcija uspešna, se šteje v primeru, da so bakteriološki izvidi pitne vode, ki smo jih odvzeli iz vodovodne napeljave po dezinfekciji, ustrezni oziroma enako kontaminirani kot kontrolni vzorec.
11. Potrdilo o dezinfekciji se izda po končani preiskavi zadnjih vzorcev pitne vode (minimalno potreben čas za bakteriološko in kemijsko analizo pitne vode).

V primeru, da zahteve pod točkami 1–7 niso izpolnjene, se dezinfekcija vodovodne napeljave ne more izvesti.