Skoči na glavno vsebino

Biorazgradljivi kuhinjski odpadki

Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo več kot 30-odstotni delež vseh gospodinjskih odpadkov. Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi vrstami odpadkov, prav tako jih je prepovedano rezati, drobiti ali mleti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo oz. greznico.

 

O zmanjševanju biorazgradljivih odpadkov Direktiva 2008/98/EC določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, v kateri predvideva najprej preprečevanje nastajanja odpadkov in pripravo za ponovno uporabo, šele na koncu pa postopke predelave (kompostiranje) in odstranjevanje odpadkov. Več o kompostiranju doma lahko preberete na povezavi: Kompostiranje.

 

BIO

 

 

 Med biološke kuhinjske odpadke sodijo:

  • zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst (sadje, zelenjava, ostanki in olupki od sadja in zelenjave),
  • jajčne lupine, kavna usedlina,
  • čajne in kavne filter vrečke,
  • pokvarjeni prehrambni izdelki,
  • kuhani netekoči ostanki hrane, kosti,
  • star kruh in pecivo,
  • papirnati robčki, papirnate brisačke in papirnate vrečke.

 

V posodo za biološke kuhinjske odpadke NE SODIJO:

  • zeleni vrtni odpad (trava, listje, vejevje, rože, žive meje),
  • olja in maščobe,
  • tekoči ostanki hrane,
  • cigaretni ogorki,
  • plenice in higienski vložki,
  • tekstil, usnje, pluta,
  • pepel,
  • klavnični odpadki, poginule živali,
  • iztrebki malih živali,
  • nevarni odpadki,
  • odpadna embalaža,
  • mešani odpadki.

 

Zakonodaja na področju ravnanja z odpadki nas zavezuje k zmanjšanju količin odloženih biorazgradljivih odpadkov na odlagališčih. Z njihovim ločenim zbiranjem prispevamo k zmanjševanju količin odloženih odpadkov na odlagališčih, nastajanju manjših količin toplogrednih plinov (med razpadanjem bioloških odpadkov na deponijah se sprošča plin metan, ki ozonski plašč ogroža 21-krat bolj kot CO2), ne nazadnje pa biološke odpadke lahko predelamo v kakovosten kompost ali bioplin.

 

V EU se zavrže približno tretjina hrane. Slovenija je leta 2011 zavrgla 82 kilogramov hrane na prebivalca, zato se vse bolj izpostavlja pomen projekta Viški hrane in spremembe prakse označevanja živil z "uporabno do" v "uporabno najmanj do".

Ljudje pogosto zmotno mislimo, da moramo zavreči hrano, ki ji je potekel rok, četudi je bilo to včeraj in je morda še vedno užitna. Pomembno je poudariti, da datum, natisnjen na embalaži, pomeni priporočen rok uporabe, do katerega se živila smejo prodajati. (Vir: vizita.si/clanek/zdravozivljenje/uporabno-najmanj-do.html.)

 

Sami k zmanjševanju količine zavržene hrane lahko prispevamo tako, da vsakič kupimo toliko hrane, kot je lahko porabimo do roka uporabnosti, in da jo pravilno shranjujemo. V primeru, da se viškom predpakirane hrane znotraj roka minimalne trajnosti živila ne moremo izogniti, jo lahko oddamo humanitarnim organizacijam, ki jo s svojimi prostovoljci razdeljujejo pomoči potrebnim. V okviru MKO poteka tudi projekt zbiranja viškov hrane, ki ostaja v trgovskih verigah ter deloma tudi v šolah in vrtcih. Velikokrat so ostanki hrane v domačem gospodinjstvu primerni še za krmo živalim (npr. posušen kruh). Šele potem bi morali razmišljati o kompostiranju in na koncu o oddaji v zbirni center.

 kuhinjski odpadki

 

 

Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo več kot 30-odstotni delež vseh gospodinjskih odpadkov in na odlagališču povzročajo deponijski plin – metan, ki ozonski plašč 21-krat bolj ogroža kot CO2.

Na vrh