Skoči na glavno vsebino

Zavržena hrana

Leta 2021 je v Sloveniji vsak prebivalec povprečno zavrgel 68 kg hrane.

 

Po oceni statističnega urada (SURS) je bilo med to odpadno hrano kar 40 % užitnega dela, to količino pa bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali celo preprečili. Okoli 60 % pa je neužitne hrane (kosti, olupki, jajčne lupine in drugo), ki se ji večinoma ne da izogniti. Največ odpadne hrane, kar 53 % je leta 2021 nastalo v gospodinjstvih, sledijo gostinstvo (28 %), trgovina (10 %) in proizvodnja hrane (9%).

 

Ne pozabimo, da se po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo tretjina svetovno proizvedene hrane na svetu izgubi ali pristane med odpadki in več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane.

 

Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Poleg tega se z odlaganjem izgubljene in odpadne hrane na odlagališčih ustvarjajo emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane.

 

Kako zmanjšati količine zavržene hrane?

Vsak od nas lahko že z majhnimi dejanji občutno prispeva k reševanju širše problematike odpadne hrane. Tu je nekaj osnovnih smernic in napotkov.

 

Načrtujmo svoj jedilnik
Vnaprej pripravimo seznam jedi, ki jih bomo pripravili in zaužili v prihajajočem tednu. Za vsak obrok določimo število porcij. Preverimo, katere sestavine za pripravo obrokov že imamo doma in pripravimo seznam živil, ki jih še potrebujemo.

 

Načrtujmo svoje nakupe

Na podlagi tedenskega jedilnika pripravimo nakupovalni seznam živil, ki jih še potrebujemo. Kupujmo nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupimo toliko, kolikor potrebujemo.

 

Izogibajmo se impulzivnim nakupom
Nakupovalni seznam imejmo vedno pri roki in se poskušajmo izogibati impulzivnim nakupom. Če opazimo živilo, ki je v akciji, pomislimo, če ga res potrebujemo. Živil, ki se hitro pokvarijo, ne kupujmo na zalogo. Pazimo tudi, da se v trgovino ne odpravimo lačni, saj bomo takrat nakupili veliko več, kot potrebujemo.

 

Prepoznajmo razliko med oznakama „Uporabno najmanj do“ in „Porabiti do“
Če živila ne potrebujemo takoj, izberimo raje živilo z daljšim datumom uporabe ali ga kupimo, ko ga bomo res potrebovali. Pozorni bodimo na datume na nalepkah: »uporabno do« pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr. meso in ribe); »uporabno najmanj do« pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Taki živilski izdelki so varni za uporabo tudi po navedenem datumu.

 

Poskrbimo za pravilno shranjevanje živil
Prostori, kjer živila shranjujemo, morajo biti vedno čisti, hladni in suhi. Ostanke hrane ali živil vedno pokrijmo ali dobro zavijmo. Hitro pokvarljiva živila, kot so meso, ribe, perutnina, hranimo na hladnem. Pri tem pazimo, da surova živila ne onesnažijo že skuhane hrane in živil, ki jih nameravamo uživati surova.

 

Postavimo red v hladilniku
Novo kupljene izdelke postavimo zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestimo naprej. S pravilnim zlaganjem se izognemo temu, da hrani preteče rok uporabe in da jo moramo zavreči. Redno pregledujmo roke uporabe. Živilo zavrzimo, če je videti pokvarjeno ali ima sumljiv vonj.

 

Poskrbimo za vzdrževanje hladilnika
Preverimo tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana ostala dlje časa sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od ene do pet stopinj Celzija.

 

Sadje in zelenjavo ohranimo dlje časa sveža
Bodimo pozorni, da sadja in zelenjave ne pustimo v plastičnih vrečkah, in jima odstranimo trakove in vrvi, s katerimi sta povezana, da bodo živila lažje dihala in ostala dlje časa sveža. Večino zelenjave pred shranjevanjem v hladilniku ni priporočljivo prati, saj vlaga pospeši gnitje.

 

Bodimo pozorni na velikost obrokov
Za pripravo testenin potrebujemo približno 100 g testenin na osebo, za pripravo rižote pa 75 g riža na osebo, kar je približno četrtino skodelice. Pri odmerjanju količine zelenjave si lahko pomagamo s krožnikom, tako bomo dobili občutek, koliko hrane odmerimo za posameznika. Sicer pa imejmo vedno v mislih, da je bolje postreči manjše obroke in po potrebi hrano dodajati.

 

Uporabimo ostanke hrane
Z ostanki hrane lahko z malo domišljije pripravimo odlične jedi. Iz ostankov sadja lahko pripravimo okusne smutije, iz ostankov zelenjave pa odlične enolončnice. Kulinarični portali in forumi ponujajo obilo idej, kako porabiti kuhane testenine, riž, krompir ipd.

Na vrh