Družba brez odpadkov (Zero Waste)

Teden brez odpadkov

 

Teden brez odpadkov postaja vse bolj mednaroden. Začel se je v Veliki Britaniji, sedaj pa se odvija že na vseh celinah. Tudi tokrat se pridružuje Infrastruktura Bled. Teden brez odpadkov v letošnjem letu poteka med 3. in 7. septembrom.

 

Se sprašujete zakaj bi se vi trudili, ko pa zaradi industrije in izpustov toplogrednih plinov Kitajska, Združene države Amerike in Rusija dnevno onesnažijo več kot bi vi v vsem svojem življenju?


Da posameznik ali majhna skupina ljudi ne more spremeniti celotne družbe, so le izgovori. Živimo v času, ko z uporabo spletnih omrežij lahko dosežemo velike množice v zelo kratkem času. Le spomnite se, koliko novic je bilo v preteklem mesecu, pa so se v nekaj minutah razširile po vsem svetu, tako da smo se čez nekaj ur že vsi pogovarjali o isti temi. Pomislite, da bi tudi vi lahko bili prav ta košček v mozaiku človeštva, ki je sprožil veliko spremembo. Poleg vas je še mnogo organizacij, podjetij in društev, ki se trudijo doseči isti cilj, zato nam v sodelovanju lahko uspe.

 

zero waste week teden brez odpadkov

 

Za letošnjo temo smo izbrali ''Red v hladilniku''.

 

Zopet se dotikamo področja hrane in nakupovanja le tistih stvari, ki jih zares potrebujemo. Tokrat gremo še dlje, saj z redom, ki ga naredimo v hladilniku ali shrambi, lahko v veliki meri zmanjšamo možnost, da bomo na neko živilo pozabili in se bo pokvarilo. Zato ga bomo morali zavreči, ne da bi ga uporabili. Nekaj nasvetov:

 

  • Paradižnika, kumare, paprike, krompirja, čebule, česna, kruha, olivnega olja, kave, medu, pomaranč, banan in ananasa  v hladilniku zaradi arome ali okusa ne shranjujemo.  Tako imamo več prostora in zrak bolje kroži.

     

  • Na vrata hladilnika napišemo izdelke, ki so trenutno v hladilniku in zato nanje ne bomo pozabili in jih zavrgli po pretečenem roku.

 

  • Hrano s krajšim rokom trajanja vedno postavimo spredaj, tisto z daljšim pa zadaj. Tako obstaja manjša možnost, da se pokvari.

 

  • Na najnižjo polico postavimo meso in mesne izdelke, saj je tam najbolj hladno. Polico višje postavimo mlečne izdelke. Na vrata hladilnika ne shranjujemo mleka, jogurtov in jajc, saj se zaradi odpiranja tam najbolj spreminja temperatura. Tja postavimo sokove, omake, marmelade, maslo, ipd.

 

  • Sadje in zelenjavo kupimo v trgovini v vrečkah za ponovno uporabo, saj tako ne zavržemo velikega števila plastičnih vrečk.

 

  • Da preprečimo izgubo vlage in okusa, širjenje vonjav po hladilniku ali da podaljšamo rok uporabe živila, shranimo v različne posode. Pri tem poskušamo ponovno uporabiti posode, ki bi jih drugače zavrgli.

 

teden brez odpadkov red v hladilniku

 

Pridružite se nam na poti k družbi brez odpadkov in postanite del rešitve namesto problema.

 

vir: Zero Waste Week

 


 

Za okolje brez plastičnih vrečk

Ocenjena poraba plastičnih vrečk na prebivalca je 40 vrečk na mesec.

 

Za okolje brez plastičnih vrečkPlastične vrečke so težko razgradljive in v okolju razpadajo tudi 100 let ali več. Na svoji poti je vrečka v povprečju uporabna samo 25 minut, nato postane odpadek, ki ne malokrat konča v okolju. Tako povzroča nevarnost živalim, katere vrečko pogosto zamenjajo za hrano jo pojedo in poginejo. Pri fotorazgradnji vrečke nastajajo strupeni produkti, ki onesnažujejo podtalnico in s tem naše bivalno okolje.

 

Odgovorna družba je družba brez plastičnih vrečk, ZAVRNI JO!!!

 


 

 

Potovanja

Največ emisij CO2 nastane pri izgorevanju goriv na področju oskrbe z električno energijo, vodo in plinom, sledijo pa emisije, ki jih prispeva kopenski promet (cestni promet). V Sloveniji nimamo najbolj razvitega sistema javnega prevoza in tako avtomobil predstavlja najbolj udoben način transporta, ki ne prestavlja relativno visokih stroškov. A bi prihranili kar 500 evrov letno, če bi kolesarili v službo štirikrat tedensko osem kilometrov daleč. Še več, vsako osmo potovanje z avtom predstavlja prevoz, ki je krajši od 500 m. Zato vsaj razmislimo, ali res potrebujemo avto, predenj sedemo vanj.

 

Da bi prihranili pri denarju in izpustih CO2 ponujamo nekaj enostavnih nasvetov:


• Ne puščajmo avtomobila v prostem teku, saj je vsak postanek, ki je daljši od 10 sekund, bolj potraten od ponovnega vžiga motorja.
• Ne vozimo se sami,  v službe se  odpeljimo skupaj s sodelavci, prav tako se poskusimo organizirati tako, da gremo skupaj in se čim manjkrat peljemo.
• Ne vozimo agresivno , tako bomo znižali količino izpustov, porabo goriva in raven hrupa.
• Peljite se z javnimi prevoznimi sredstvi, uporabljajte kolo ali se sprehodite vsakič, ko je to mogoče.
• Preverite pnevmatike. Premajhen tlak v pnevmatikah je vzrok za zmanjšanje učinkovitosti vašega avtomobila, saj že za 0,4 bara nižji tlak poveča porabo goriva za 10 odstotkov.

 

avtomobilski izpusti co2

 

Konec koncev pa 30 minut hoje dnevno podaljša življenje za dve do devet let.


Tudi na potovanju smo lahko okoljsko ozaveščeni. Pripomoremo že z izbiro hotelov, kampov in letalskih družb, ki delujejo v okviru zerowaste. V drugih namestitvenih prostorih spodbujamo k zmanjševanju števila odpadkov. V tujini se izogibajmo uporabi predmetov za enkratno uporabo kot so fotoaparati ali plastenke in skušajmo kupovati hrano brez embalaže. Uporabimo elektronske letalske karte in javni transport namesto da najamemo avto. Ne vzemimo vsega promocijskega materiala, ki nam je ponujeno, temveč tistega, ki ga potrebujemo, saj bomo večino kmalu zavrgli.

 


 

Na vrh